Nova zaprisega sodnih izvedencev: pet strokovnjakov, ena prisega — in velika odgovornost

Na Ministrstvu za pravosodje je v četrtek, 16. julija 2026, pred državno sekretarko Barbaro Levstik Šega potekala slovesna zaprisega petih novih sodnih izvedencev. Gre za dogodek, ki na prvi pogled deluje protokolarno, a za njim stoji eden temeljnih stebrov pravičnega sodnega odločanja — strokovno znanje, ki ga sodniki sami ne morejo imeti.

Kaj se je zgodilo?

Državna sekretarka je v nagovoru poudarila, da zaprisega ni zgolj podelitev licence za opravljanje sodnega izvedenstva, temveč tudi moralna zaveza k poštenemu in odgovornemu delu ter skrbi za stalno strokovno izpopolnjevanje. Sodni izvedenci namreč s svojim znanjem pomembno prispevajo k pravičnim, argumentiranim in razumljivim odločitvam v sodnih in drugih postopkih.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik Strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje prof. dr. Vincenc Butala.

Kdo so novi sodni izvedenci?

• mag. Zarja Vintar — oblikovanje, podpodročje oblikovanje vizualnih komunikacij
• dr. Mojca Amon — zdravstvo, podpodročje fizioterapija
• Anja Tekavčič — socialno delo, podpodročje socialno delo
• Boris Kapelj — arhitektura, podpodročje arhitektura splošno
• dr. Martin Breskvar — računalništvo in informatika, podpodročje razvoj računalniške programske opreme

Raznolikost področij — od oblikovanja vizualnih komunikacij do razvoja programske opreme — lepo ponazarja, kako širok je spekter znanj, ki jih sodna praksa danes potrebuje. Sodni izvedenci so imenovani za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje o strokovnih vprašanjih.

Pomembni dosežki sodnega izvedenstva v Sloveniji

Sodno izvedenstvo ima pri nas dolgo tradicijo, v zadnjih treh desetletjih pa je doživelo več ključnih preobratov:

1. Enotna državna ureditev (1994). Z Zakonom o sodiščih iz leta 1994 je bil položaj, pravice in dolžnosti sodnih izvedencev, cenilcev in tolmačev prvič celovito urejen. Imenovanje je postalo enotna pristojnost ministra za pravosodje — prej so izvedence in cenilce imenovali predsedniki temeljnih sodišč. Ustaljen je bil tudi enotni imenik za področje celotne države.

2. Samostojen zakon ZSICT (2018). Leta 2018 je stopil v veljavo Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18), ki je področje prvič uredil samostojno in celovito. Zakon je uvedel Strokovni svet kot enotnega sogovornika stroke, zaostril pogoje za imenovanje ter uvedel sistem javnih pozivov glede na dejanske potrebe sodišč.

3. Zahtevna pot do licence in stalno izpopolnjevanje. Kandidat mora imeti visoko strokovno izobrazbo, večletne delovne izkušnje in opravljen poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, nato pa pred ministrom izreči prisego. Sodni izvedenec se mora v petih letih udeležiti najmanj petih strokovnih izpopolnjevanj — sicer mu grozita suspenz in razrešitev. To zagotavlja, da je znanje, na katerega se zanaša sodni sistem, vedno sveže.

4. Merljiv prispevek k delovanju države. Obseg dela je velik: samo sodni cenilci so leta 2022 izdelali 5.739 cenitev (skupaj z dopolnitvami in ustnimi podajami 6.123 storitev). Zanimivo — kar 61 % cenitev je bilo izdelanih za potrebe državne uprave, sodišča pa so predstavljala 26 %.

Graf prikazuje zanimiv trend: po rekordnih letih 2008–2010 se je število novih imenovanj postopoma zmanjševalo, kar je Ministrstvo za pravosodje pripisovalo zaostrenim pogojem in uvedbi pozivnega sistema leta 2015. Obenem pa je trend novih zapriseg — tudi julijske — pokazal, da sistem še vedno privablja vrhunske strokovnjake.

Zakaj je to pomembno za vse nas?

»Zaprisega ni zgolj podelitev licence, temveč tudi moralna zaveza k poštenemu in odgovornemu delu.«

Vsakič, ko sodišče odloča o zdravniški napaki, vrednosti nepremičnine, vzrokih prometne nesreče ali pristnosti programske kode, se zanaša na nepristransko strokovno mnenje. Sodni izvedenci so tihi, a nepogrešljivi partnerji pravosodja — njihova beseda pogosto prevaga med pravico in krivico. Novim izvedencem iskreno čestitamo!